Letos mineva 30 let od odprtja Muzeja solinarstva v Sečoveljskih solinah – prostora, kjer tradicija še vedno živi.
Tam, na območju Fontanigge, so solinarji vse do 60. let 20. stoletja živeli v solinarskih hišah in skrbno pobirali sol s svojih polj.
Za dober pridelek morajo solinarji odlično poznati naravo – vedeti, kdaj voda priteče v bazene, kdaj veter suši in kdaj sonce kristalizira morje v drobne kristale soli.
Stari solinarski rek pravi: »Per far sal ghe vol aqua, sol e bava.«
(Za sol so potrebni voda, sonce in veter.)
Sol nastaja le v posebnih kristalizacijskih bazenih – kavedinih, kjer se morska voda gostí, dokler se ne začnejo izločati kristali.
Solinarji jih še danes pobirajo ročno – tako kot pred več kot 700 leti.
V LASR Feral spoštujemo ta preplet znanja, potrpežljivosti in sožitja z naravo – ker verjamemo, da prav tradicija kaže pot v trajnostno prihodnost.
Še ena zanimivost: Ob koncu avgusta solinarji praznujejo Solinarski praznik ob sv. Jerneju, ko se sezona pobiranja soli zaključi.
To je poklon ljudem, prostoru in soli, ki že stoletja oblikujejo zgodbo slovenske Istre.
Povzeto po: https://pomorskimuzej.si
