Plima in oseka nista le “dvig” in “upad” morja – vplivata na skoraj vse, kar se dogaja ob obali.
Njuna moč določa življenje, delo in zabavo ljudi in živali, ki živijo z morjem.
Ribolov:
Ribiči dobro vedo, da ribe bolje prijemajo ob menjavi plime in oseke, ko se morski tokovi okrepijo in prinašajo hrano.
Pri oseki so nekatere vrste lažje dostopne v plitvinah, pri plimi pa se približajo obali.
Zato mnogi prilagajajo lov na ure plimovanja (vir: NOAA Fisheries, 2021).
Deskanje in vodni športi:
Deskarji spremljajo plimo, ker ta vpliva na velikost in obliko valov.
Pri visoki plimi so valovi mehkejši in daljši, pri nizki pa krajši in močnejši.
Tudi kajtarji in veslači izbirajo termine glede na plimo – da jih ne preseneti močan odtok vode.
Morski ekosistemi:
Mnoga morska bitja so popolnoma odvisna od plimovanja:
školjke, raki in morske trave živijo v plimnem pasu, ki je del dneva pod vodo, del pa na suhem.
Če se plimni cikel poruši (zaradi podnebnih sprememb), lahko ogrozi celoten ekosistem (vir: Marine Ecology Progress Series, 2019).
Pomorstvo in solinarstvo:
Kapitan mora vedeti, kdaj je plima najvišja, da lahko varen prehod v pristanišče ali skozi plitvine.
V Sečoveljskih solinah pa plimovanje že stoletja narekuje ritem dela – ko se voda umakne, se začne nabiranje soli.
Plima in oseka sta torej naravni metronom morja – urejata življenje, gibanje in ravnovesje ob obali.